Družinsko kolesarjenje – nasveti za prve kolesarske korake in prve družinske super dneve na kolesu!

Svež zrak in nasmejana družina, ki se je odločila za izlet na kolesu. Za vas smo pripravili skupek nasvetov, kako z vašimi otroki doživeti prve kolesarske korake.

Kdaj pa otroci začnejo s kolesom in pedali? Kdaj pa odstranimo pomožna kolesa?

So vprašanja, ki jih vsakodnevno večkrat slišimo v trgovini. Vsak otrok ima drugače razvito motoriko in drugačno okolje v katerem živi. Danes v času poganjalcev vidimo otroke že pri letu in pol ali dveh, ki se vozijo na »svoje lastno ravnotežje«. Vozijo se po rahlih klancih navzdol in prehod na kolo bo takemu otroku bistveno hitrejši. Po drugi strani videvamo med sprehodom ali kolesarjenjem kar nekaj triciklov, ki imajo podaljške na zadnjem delu. Tako starši ali stari starši nudijo svoj pogon in navigacijo otroku.

Motorika poganjanja pedal je na začetku zelo zahtevna. Skoraj nikoli ne gre v prvo. Tudi v drugo ne. S tem ni nič narobe, naj otrok proba večkrat. Priporočam, da dokler ne zavrti pedal in začuti vrtenja oz pogona, ne odstranjujete pomožnih koles. Če se je predhodno že suvereno vozil/a s poganjalcem lahko takoj po osvojitvi tega gibalnega procesa (vrtenje pedal) odstranite pomožna kolesa.

Od tu naprej se otroku rahlo pomaga pri štartu, poskrbimo, da vsaj s polovico stopala lahko suvereno sestopi na podlago, tako kot so bili navajeni na poganjalcu.

Tecimo poleg njih, jih zabavamo, se lovimo. Po ravnini in na ulicah, ki so odmaknjene od prometa ali betonskih/asfaltnih igriščih. Sam na začetku odsvetujem travnate podlage in makedam. Le te namreč drsijo in ustvarjajo več trenja in tresejo, kar za otroka pomeni težjo nalogo pri lovljenju ravnotežja in potrebo po veliko močnejšem poganjanju.

Vesel sem, ko danes praktično ne vidim več malega kolesarja brez čelade. Vsem malim kolesarjem je skupno tudi to, da so nasmejani! Kolo je tisto prvo prevozno sredstvo, ki jim daje neko novo svobodo, občutek hitrosti in zabave! Igra povezana z razvojem in zdravim načinom življenja. TOP!

Koliko mora biti kolo veliko? Bi lahko kupili otroku večje kolo, ki bo zdržalo več kot eno leto?

To je drugo vprašanje, ki je zastavljeno v 90% nakupa otroškega kolesa. Proizvajalci se med seboj pri otroških kolesih kar konkretno razlikujejo. Določena kolesa so rahlo daljša, določena so nižja. Najbolje pa je iskati optimum višine in dolžine. Kolesa, ki so nizka in kratka, bodo najhitreje preraščena. Daljša nižja kolesa pa bodo zdržala več časa, saj se sedež dviguje, dolžino pa se bolj počasi izkorišča. Otroci so tudi veliko bolj gibljivi kot odrasli posamezniki, zato priporočam, da se ne išče kolesa s pretirano pokončno držo, ampak tisto rahlo zločeno naprej. V takem položaju bodo imeli tudi veliko več suverenosti med zavijanjem in hitrih spremembah smeri in boljši občutek za prednje kolo.

Sam nisem pristaš kupovanja prevelikih koles, da bodo zdržali dlje. Otrok se mora na kolesu počutiti igrivo in svobodno, na prevelikem kolesu pa mu ravno to odvzamemo. Popolnoma razumemo, da je nakup kolesa lahko stresna dejavnost za družinski proračun, pa vseeno je veliko bolje, da imajo otroci, ko rastejo več koles. Seveda obstajajo triki z odmikanjem krmila in pomikanjem sedeža naprej in nazaj, vendar prevelik ali premajhen okvir najbolj vplivata na samo vožnjo in okretnost. Če se odločite za nakup kolesa priznanih znamk, boste tako kolo, po mojih izkušnjah, tudi zelo hitro prodali kot rabljeno. Tako boste otroku lažje zamenjali velikost kolesa, ko bo to potrebno.

Najbolje pa je iskati optimum višine in dolžine. Kolesa, ki so nizka in kratka, bodo najhitreje preraščena.

Starši so zgled otroku.

Sedaj imajo malčki / otroci /mladostniki že pravo kolo in osnovno znanje za kolesarjenje. To pomeni, da gremo lahko skupaj na prvi izlet. Mami in oči/ati naj imata na glavi čelado. Tako bo tudi otroku, če slučajno noče nositi te res pomembne zadeve, lažje. Starši naj bomo zgled našim malčkom. Čelada, lepa vožnja in uživanje na družinskem izletu!

Kam pa gremo?

Otroci, ki se bodo prevažali že v otroških stolčkih, bodo lažje razumeli besedno zvezo »kolesarski izlet« saj so to že doživeli. Vendar ne na svojo moč in ne na svojem kolesu. Ne precenimo zmožnosti otroka. Na začetku je kolesarski izlet lahko dolg samo naprimer 500m ali kilometer. Do najbližjega igrišča, kjer potem lahko energijo »kurijo« še na igralih.  Izogibamo se klancem, tako navzgor, kot tudi navzdol, dokler niso vešči zaviranja. Zaviranje je nekaj, kar je lahko na začetku kar komplicirana zadeva, tako za otroka kot tudi za starše. Pri učenju kolesarjenja se moramo zavedati, da ni vprašanje, če bo otrok padel, ampak kdaj bo padel 😊 Padci so za otroka sestavni del učenja pri večinoma vseh aktivnosti na prostem. Pomembno je, da starši reagiramo umirjeno ob padcu in poskrbimo, da se otroci poberejo in sedejo nazaj na kolo. Lekcija, ki jim po prišla prav celo življenje. Različne nagrade za otrokov trud pa tudi niso stvar, ki bi jo prepovedal 😉.

Večina otroških koles je tudi že opremljenih z zavoro, ki jo otroci lahko stiskajo s prsti. Veliko teh zavor pa ni nastavljivih in so otroške dlani premajhne za stiskanje. To bi pred nakupom kar svetoval, kot stvar na katero ne gre pozabiti. Obrat nazaj ali »torpedo« je drug način zaviranja in ta jim je najbolj zabaven, ko ugotovijo, kako lahko zaškripa zadnja guma.
Ni važno, katero zavoro otroci uporabljajo, nožno ali na ročko, samo da slišijo na besedo stop, ko ste nekje skupaj in je potrebno ustaviti. Igra policajev na igrišču ali nastavljanje mehkih ovir na začetku je tako pomembno, kot to, da se znajo peljati.

Važno, da je vse kar otroci počnejo, ko so s kolesom in na kolesu igra in zabava. Tako bodo z veseljem vedno znova sedli na kolo!

David Piber

Na dan prvega izleta organizirajte tako, da se eden od staršev pelje pred otrokom in eden za njim, da v primeru ovire ali česarkoli v prometu lažje komuniciramo ali preprečimo nezgodo. Naši nadebudni kolesarji bodo tudi lažje sledili neki smeri in določeni hitrosti, kot bi sami kontrolirali oboje.
Dolžino in zahtevnost izletov seveda spreminjamo, ko začutimo in vidimo, da je otrok že sposoben daljše razdalje, suveren med zaviranjem in uravnotežen med vožnjo.

Otroka naj se ne sili!

Če se želi ustaviti in popiti malo vode mu to omogočite. Če se želi ustaviti in pogledati okoli ali celo stopiti s kolesa in malo raziskati, seveda to tudi omogočimo. Važno, da je vse kar otroci počnejo, ko so s kolesom in na kolesu igra in zabava. Tako bodo z veseljem vedno znova sedli na kolo!

Pa veliko lepih prijetnih in nasmejanih prvih dni na kolesu želim vsem mladim družinam!