Kako izbrati pravo gorsko kolo?

Izbira pravega ranga opreme in okvirja:

Izbira opreme gorskega kolesa je odvisna od tega ali ste začetnik in je to vaše prvo »resnejše« kolo ali ste že izkušen kolesar in seveda kako pogosto se boste vozili s kolesom. Žal igra kar nekaj vloge pri izbiri opreme tudi cena le tega. Vsi proizvajalci vam ponujajo kolesa z različnim rangom opreme v vsakem segmentu. Na vse nivoje opreme se uporabnik dokaj hitro privadi, razlike v delovanju med različnimi proizvajalci, so v samem občutku na ročki, med pritiskom, hitrostjo in točnostjo menjanja prestav. Končni rezultat pa je vedno enak, menjanje med lažjim in težjim prenosom zadnjega verižnika.
Danes se je razvoj v gorskem kolesarstvu usmeril v pogonske sklope brez prednjih menjalnikov, in z do 12 zobniki zadaj. S tem niste izgubili prestav, saj so se v preteklosti s kombinacijo  zobnikov v prednjem delu prenosi ponavljali, sedaj pa je razpon večji in ne prihaja do ponavljanja. Kolesa z 12 zobniki zadaj omogočajo hitrost do 45 km/h po ravninah in premagovanje najbolj strmih klancev. Brez prednjega menjalnika je tudi možnost ”nagajanja” le tega izničena. Tudi servisirati ga ni treba. Prednji zobniki imajo posebne oblike, da držijo ketno in ji ne pustijo pasti dol.

Aluminijast ali karbonski okvir?

Bistvena razlika ni v teži ampak v togosti. Karbonski okvirji se manj zvijajo med našim pritiskanjem na pedala. Bolje tudi prenašajo vse občutke iz podlage.

Karbonski okvirji so sestavljeni iz več sto različnih kosov karbona zloženih in zlepljenih med seboj in tako tvorijo homogeno celoto. Karbonski okvir tako prenese vso vašo silo iz pedal neposredno na zadnje kolo. Različne vrste karbona se razlikujejo po tem kako so pleteni, koliko so debeli in koliko so težki. Okvirji iz najkvalitetnejših karbonskih vlaken so narejeni na meji znanstvene fantastike.

V primeru poškodbe karbonskega okvirja so možna popravila, kar pa za aluminijaste okvirje ne moremo trditi. Ko poči okvir iz aluminija to večinoma pomeni, da je okvir potrebno zamenjati, saj se poškodovanega v 90% primerih ne da več popraviti. Sodobna aluminjasta kolesa dosegajo tudi zelo visoke standarde in so povsem funkcionalna, seveda pa je aluminij cenejši od karbona.

Ampak kaj pa je prava ”geometrija” zame?

Najprej je potrebno izbrati primeren segment gorskega kolesa, glede na teren kjer se boste vozili.

Obstaja več segmentov gorskih koles, v grobem pa se delijo na Hardtaile (trdake) s samo prednjim vzmetenjem in polno vzmetena kolesa, ki imajo več pod segmentov glede na namen uporabe. Ne ni tako zakomplicirano kot se sliši 😊

Hardtaila (trdaka) izberejo kolesarji, ki bodo vozili po gozdnih poteh in vlakah poljskih kolovozih. Na spustih pa se ne bodo lotevali strmih tehničnih odsekov z koreninami in skalami. Vse kar počnemo s trdakom lahko počnemo tudi z polnovzmetenim kolesom, samo, da so vstopni stroški nižji pri kolesih brez zadnjega vzmetenja in tudi teža je ponavadi tukaj nižja (ni zadnjega amortizerja, ni zadnje nihajke, ni ”linka” ki povezuje vse skupaj. Včasih so bili trdaki eden drugemu po geometriji podobni kot jajce-jajcu, danes pa se razlikujejo po vseh kotih in razdaljah, ki jih lahko na okvirju merimo. Obstajajo našpičeni, tekmovalni, namenjeni plezanju v klance in tisti bolj sproščeni. Namenjeni mladostnikom in ženskemu spolu, kot tudi tisti za skoke in udobno kolesarjenje po pratkično vseh podlagah in zahtevnostih terena.

Polno vzmetena gorska kolesa, pa delimo v grobem v štiri skupine:

Trail ali XC polno vzmetena kolesa, ki imajo med 100 mm in 120 mm hoda vzmetenja.

Namenjena so kolesarjem , ki na svojih turah izbirajo bolj razgiban teren in enoslednice z koreninami in skalnatimi odseki. Na takem trenu jim vzmetenje omogoča mirnejšo in hitrejšo vožnjo. Kolesa z zadnjim vzmetenjem namenjena plezanju imajo na grobem terenu boljši oprijem kot kolesa brez vzmetenja. Zadnje kolo bolj sledi razgibanosti podlage. Sami uporabniki teh koles, so po večini bolj nagnjeni k kolesarjenju na daljše razdalje in bolj uživajo v vzponu in ravninskih delih, kot strogo spustu.

Allmountain oziroma vsegorska kolesa imamo nekje med 140 mm in 160 mm hoda vzmetenja. Ta segment gorskih koles je namenjen kolesarjem, ki jim je enako pomembno kako dobro se kolo vzpenja in spušča. Geometrija teh koles omogoča udoben položaj za kolesarjenje navkreber in samozavest na spustih.

Enduro segment polno vzmetenih koles s hodom vzmetenja med 160 mm in 180 mm, je namenjen vsem, ki jim je spust pomembnejši od vzpenjanja. Zaradi večjega hoda vzmetenja  in posledično geometrije kolesa, je vzpenjanje malenkost težje kot z allmountain ali sploh XC/trail kolesom.

Enduro kolesa so bolj robustna in zato bolje prenašajo zlorabe pri spustih in so bolj primerna za vikend izlete v bike parke.

DH oz. spust segment, hod vzmetenja spredaj in zadaj vsaj 200 mm, pot navkreber nam omogoči gondola ali ”shutle”navzdol pa ovir praktično ni.

Kako velike obročnike naj ima vaše novo kolo?

Včasih so Gorska kolesa v celoti obstajala v 26” izvedbi. Danes imamo 26”, 27,5” in 29”. Te pa poznamo v veliko različnih širinah.

Prepričanje, da so 29” kolesa ”zelo” neokretna in velika se lahko preskoči, ko se prvič preizkusi tako kolo. Veliko uporabnikov, zaradi moderne geometrije med prvim testom sploh ne opazi, da so obročniki 29” ampak so prepričani, da sedijo na okretnem 27,5” kolesih. Govorim iz izkušenj, kar sem doživljam v trgovini. Sodobna tekmovalna kolesa v spustu so 29” ali pa kombinacija 29” na prednjem obroču in 27,5” na zadnjem obroču. Tam je zahtevnost terena in tehničnost odsekov na najvišjem nivoju.

Pri izbiri velikosti sta najbolj pomembna naslednja dejavnika:

Odvisno od terena po katerem se boste večinoma vozili, in kaj iščete v smislu uporabnosti.

29” kolesa imajo večji oprijem pri vzponih  in spustih, bolje se kotalijo in ohranjajo hitrost. Manj se ”zatikajo” na koreninskem in skalnatem delu terena, zaradi velikosti se namreč kotalijo po vrhu terena in tako ohranjajo hitrost in pripomorejo k mirnejšemu kolesu. Z manjšim trudom bomo tudi imeli večjo povprečno hitrost, saj je večji obseg kolesa hitrejši.  

27,5” kolesa do okretnejša od 29”, ker imajo manjši radij pri zavijanju in tako pridejo do izraza na tehnično bolj zahtevnem in zaprtem terenu, pa tudi na skokih, saj bolj enostavno zapustijo podlago. Gorska kolesa namejnena samo skokom in igrivosti so še vedno 26” velikosti.

Ko pretehtamo vse te stvari in se poigramo z našim dejanskim planom uporabe kolesa, pa naletimo na to kaj nam je všeč in kaj ne 😊
Linije okvirjev in barve so pomebne. Ljudje si kupimo stvari, ki so nam na koncu všeč, test različnih koles pa danes tudi ni več tako težka stvar, saj vsi resni kolesarski centri ponujamo različne okvirje skoraj vseh segmentov na test.

Želim vam obilo užitkov na kolesu in z veseljem vam pomagam pri izbiri tistega pravega v času nakupa.

Rok Kerč

Rok Kerč

Strokovni svetovalec za nakup kolesa,
Kolesarski center Špan

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja