Otroci spet sanjajo o kolesih BMX

Šport, ki je nastal na opuščenih motokros progah, postal svetovni fenomen in eno glavnih gibanj akcijskih športov, je danes olimpijski šport s kar dvema disciplinama.

Miha Jakopič je v kolesarskem društvu Rajd zaposleni kot panožni trener. V klubu skrbijo tako za razvoj kolesarstva BMX kot gorskega kolesarstva. Največ zanimanja je za BMX, kjer lahko najmlajši od petih let starosti naprej že začenjajo z uvodnimi treningi in spoznavanji s kolesom BMX. Sam je tekmoval v gorskem kolesarstvu in spustu.

Osebna izkaznica

Vrhunci BMX-a so bili v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kakšni so vaši spomini na kolo BMX?

Nostalgični. Včasih je bilo drugače kot danes, ko se imamo možnost preizkusiti v številnih kolo parkih. Na ulici smo naredili skakalnice, se podili po vasi, igriščih, gozdovih. Spomnim se, da sem kolo BMX dobil že zelo zgodaj. Kasneje me je potegnilo v gorsko kolesarstvo, a so spomini na BMX zelo lepi.

Imeti kolo BMX so bile takrat sanje vsakega otroka. Kako je danes?

Mislim, da je danes zelo podobno. Kolo BMX je pri otrocih zelo aktualno, čeprav je bilo nekaj časa v zatonu. Tudi pri nas so propadale proge, na primer v Savskem naselju v Ljubljani. Na sceni BMX se ni dogajalo nič konkretnega. Odkar je proga v »Savcu« obnovljena, za BMX spet vlada veliko zanimanja, zlasti med otroki. Lažje se je zapeljati na progo BMX kot na neko gorsko vožnjo s kolesom. V Ljubljani imamo dobro progo, kar je super za razvoj kolesarstva pri nas. Otroci lahko začnejo že s poganjalci in hitro preklopijo na kolesa BMX. Kupiti je možno že takega s 16-palčnimi kolesi in nato rastejo do 20-palčnih, ki so že tekmovalna kolesa. Osnove učenja in tehnike so enake na BMX in gorskem kolesu. Ko enkrat osvojite osnove kolesa BMX, lahko nadaljujete s treningi pod vodstvom trenerjev in tekmami.

Včasih smo se nad kolesi BMX navduševali tudi zaradi hollywoodskih filmov, saj je BMX svojo popularnost kazal v filmski industriji. Kaj pa danes?

Zdaj je na voljo veliko več literature, videoposnetkov, profesionalci, ki tekmujejo, svoje posnetke objavljajo na družbenih omrežjih. Zadaj je ogromno marketinga. Na spletnih kanalih je možno najti najrazličnejše posnetke, kako pravilno startati, kako izvajati različne trike. Nekdo, ki že obvlada tehniko, lahko na spletu dobi veliko uporabnih informacij.

Kako so se v zadnjih 20, 30 letih razvila kolesa BMX?

Predvsem so postala lažja, uporabljajo se novi materiali, tudi ogljikova vlakna. Danes so kolesa daljša, hitrosti večje, skoki daljši in tudi kolesa BMX so zdaj dobila disk zavore. Razvoj je skokovito napredoval.

Omenili ste kolo parke. So občine pokazale interes za tovrstne objekte pri nas?

Da, mi jim pravimo kolo parki, kar se mi zdi posrečeno poimenovanje. V tujini jim pravijo »pump treck«, proga, po kateri pumpaš. Občine so pokazale veliko naklonjenost. To je dobra in poceni naložba, uporabna za vse športe, ki imajo kolesa. Otroci in mladina imajo kaj početi, se gibajo zunaj, niso za telefoni in računalniki, poleg tega urbanistično in vizualno sodijo v mesta. V Sloveniji imamo že približno 40 takih parkov.

Koliko mora biti star otrok, da začne s treningi na kolesu BMX?

Pri nas lahko začnejo s petimi leti, ampak temu ne pravimo trening. Gre za usvajanje osnov, saj otrok ne usmerjamo k tekmovanjem. Najprej jih naučimo osnov obvladovanja kolesa. Na tekmovalno progo se po navadi podajo pri osmih ali devetih letih. V veliko športih se dogaja, da otroci prehitro dosežejo vrhunske rezultate v mlajših kategorijah, potem pa med mladinci in člani nimajo več pretirane motivacije. Kolesarstvo ni izjema.

Kakšno kolo BMX kupiti otroku?

Majhen otrok bo kolo v dveh letih prerasel. Če ne gre za tekmovalca, naj starši ne zapravljajo veliko denarja. V klubu priporočamo nakup vstopnih modelov, če pa otroka vožnja BMX-a zelo veseli in bo veliko na progi, naj bo naslednje kolo boljše, z boljšo opremo. Bi pa vsakemu za začetek priporočal aluminijasto race kolo BMX, ki je bolj vodljivo in lažje. Dal bi mu prednost pred freestyle kolesom.

Je starše neupravičeno strah za varnost otrok? Je poškodb veliko?

Če se treninga in vožnje kolesa lotiš pravilno, ni nič več poškodb kot pri drugih športih. Pogosto ob treningih, ki jih izvajamo, videvamo otroke, ki brez vsakega znanja pridejo s starši na progo. Velikokrat se spustijo iz startne rampe in padejo že preko prve in nedolžne ovire. Sicer pa tudi BMX velja za adrenalinski šport. Seveda je več kontakta kot v gorskem kolesarstvu, tudi discipline so različne. Tukaj je vseeno na progi hkrati osem tekmovalcev in včasih postane tesno in prihaja do padcev, a se s pravilnim treningom in vzgojo številne nevarne situacije da izničiti.

Podobno je s smučarskim krosom. Ali izvira iz tekmovanj BMX?

BMX sicer izvira iz motokros tekmovanj. Starši so dirkali z motorji, mulci so se na progi zabavali s kolesi. Ali iz BMX izvira smučarski kros, ne vem, gre pa za podoben slog tekmovanj.

Od kod prihajajo največji mojstri BMX-a?

Nizozemci so velesila, tudi Britanci, Belgijci, Američani, kjer se je vse skupaj začelo, pa Avstralci. Konkurenca je ogromna.

Se potem vidi razlika med parki BMX v Sloveniji in na Nizozemskem?

Ni primerjave. Vidi se že po velikosti objektov, mi imamo le dve progi BMX, v Ljubljani in Mariboru, ki v svetovnem merilu veljata za začetniški progi. Linije, ki se zdaj delajo na svetovnem nivoju, so drugačne, skoki so enkrat, če ne dvakrat višji in daljši, proga je malo daljša, startna rampa je višja …

Se lahko Slovenci odpeljejo na proge BMX v tujino?

Načeloma da. Vsak upravljavec ima sicer različna pravila. Veliko naših fantov oziroma Slovencev hodi na treninge v Italijo. Najbližja proga na višjem nivoju blizu nas je v Rivignanu, to je pol ure vožnje iz Slovenije. Seveda je treba za uporabo proge plačati in upoštevati stroga pravila za uporabo. Na progo po navadi puščajo tekmovalce z licenco. Vsak ne more priti in se tam voziti.

Katera je vaša najljubša proga?

Zagotovo Rivignano in Verona, ki je gostila evropsko prvenstvo. Gre za zelo zanimivo progo, ki je zgrajena v luknji, zato se počutiš, kot bi kolesaril v amfiteatru.

BMX je že nekaj časa del olimpijskega programa. Je možno, da bomo v Tokiu prihodnje leto že stiskali pesti za kakšnega Slovenca?

Na Japonskem še ne. Imamo zelo nadarjenega tekmovalca Jako Remca v disciplini Freestyle, a je še premlad. V disciplini BMX Race imamo Jošta Ložarja, ki bo ravno tako moral počakati še nekaj časa, da bo lahko šel v boj za nastop na olimpijskih igrah.

Letos je vaš klub v Savskem naselju organiziral dogodek pod sponzorstvom proizvajalca gum Toyo, ki naj bi prispeval k večji priljubljenosti BMX-a pri nas.

Res je. Lahko rečem, da je dogodek odlično uspel. Imeli smo prijavljenih približno 120 tekmovalcev, ob progi pa se je zbralo približno 2.000 ljudi.

Kako naklonjeni so sponzorji pri nas?

Mestne občine so prepoznale BMX kot koristen šport, MOL podpira šport na splošno. Tudi dirko so podprli. Ne glede na to, o katerem športu govorimo, pa smo še vedno majhen trg. Sploh če govorimo o sceni BMX. Neki Francoz ali Nizozemec bo bistveno lažje dobil sponzorje, tudi pogodbe so drugačne. Vsak sponzor gleda, kaj bo dobil za svoj vložek, koliko koles bo prodal. Mi se moramo dokazovati. Lahko rečem, da je naš klub dokaz, da lahko z dobrimi nastopi v tujini in dobro organizacijo tudi pri nas privabimo sponzorje.

Začetek v Mariboru, sledila je Ljubljana

V Mariboru so progo BMX zgradili leta 1987, in na istem mestu je še danes eden izmed epicentrov tega športa. Ljubljana je morala počakati nekaj let, na začetku devetdesetih je dobila progo na križišču Linhartove ceste in Stolpniške ulice, ki je gostila tudi mednarodna tekmovanja. Po obdobju rasti na začetku devetdesetih je zanimanje za BMX upadlo, proga ob Linhartovi je bila vedno bolj zapuščena in brez prave vizije. Bilo je več poskusov obnove. Stvari so se začele obračati leta 2006, ko je upravljanje proge prevzelo Kolesarsko društvo Rajd, in začela so se temeljita obnovitvena dela, organizacija prireditev ter postavljanje različnih programov za mlade. Šok za sceno je prišel z novico o gradnji podzemnega zadrževalnika za meteorne vode, a po dogovoru z mestom Ljubljana so nastali načrti za novo progo na istem mestu in začela se je moderna doba, proga pa je dobila ime BMX Park Ljubljana. Na progi se je obrabilo neskončno veliko lopat in grabelj, da je prišla v današnje stanje, ko so vse bande in startna ravnina asfaltirane, nad ciljno črto pa stojijo hidravlična startna vrata. Proga omogoča izvedbo tekmovanj pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI, in prav to se je prvič zgodilo na dirki BMX Race Ljubljana Powered by Toyo.

Iz ZDA po svetu

Tekmovanja BMX Race so sprva zajela Ameriko – domovino skoraj vseh akcijskih športov, z novimi disciplinami in globalnimi zvezdniki pa je BMX osvojil celoten planet. Po bumu v osemdesetih je sledilo upočasnjevanje rasti, a sta privlačnost tekmovanj, kot so X-Games, ter razvejanje v številne zvrsti tudi v času upadanja popularnosti šport ohranili »nad gladino«. Pravi razcvet je znova sledil z uvrstitvijo discipline BMX Race na program olimpijskih iger v Pekingu leta 2008, prihodnje leto v Tokiu pa bomo priča prvemu olimpijskemu tekmovanju v disciplini BMX Freestyle.